Gradovi v oblakih

 

Želeli so prečkati most in zgraditi mesto na drugi strani. 

Nihče jim ni stal na poti, 

a avtocesta jih je vodila mimo cvetja, ki ni želelo oveneti 

in listja, ki ni hotelo odpasti z dreves. 

In odstavni pas se je pričel polniti z očmi, 

ki niso več nemo hodile naprej.

Tudi prehitevalni pas je kmalu trčil v zastoj, 

saj moč vonjav in barv čutilom nista dovolila mimo.

In prišlo je do prerivanja. 

Butali in razmetali so se naokoli kot pokošena trava 

in pozabili, v katero smer piha veter.

Nihče več ni vedel, kje je most, ki so ga želeli prečkati. 

In nihče se ni spomnil, kaj so se namenili.

Prerivanju ni bilo konca. 

Listje je že davno odpadlo z dreves in cvetje ovenelo, 

preden so opazili, da so vonjave in barve dobile nove oblike.

Kaj pa oni?

The time you feel LONELY is the time you most NEED to be by yourself. - - Douglas Coupland

Dve uri je ležala v postelji in strmela v temo. Saj bi lahko razmišljala z zaprtimi očmi, a kaj ko ni razmišljala. Spet se je pogovarjala s tistimi, ki jih ni v bližini. In tudi če bi bili, je ne bi slišali, saj so stavki nastajali in ostajali le v njeni glavi. V temi pa se tako ali tako njenega zgovornega obraza ni videlo.

Zakaj to počne? Zakaj si ne pusti zaspati?

Ker čuti, da ji nekaj manjka. 

Ne razmišlja o preživetem dnevu in ne razmišlja o problemih, ki jo čakajo jutri. Pravzaprav se redko uspe spomniti vsega, o čemer se je pogovarjala z osebo, ki jo je imela v mislih. Ve samo, da ji je bilo pomembno, da je pogovor nujno potrebovala in da bi vse to rada osebi tudi zares povedala, pa se to iz sto in enega razloga le redko zgodi. Stvari grejo enostavno mimo, ni priložnosti povedati ali pa je toliko novih stvari, da prejšnje izpadejo iz spomina. 

Preveč razlogov z vedno istim koncem. Neprespane noči, dolgo jutranje poležavanje in ogromna praznina.

Je narobe, če je sama sebi center sveta in se ji zdi pomembno vse, kar se ji zgodi, kar čuti, česar se domisli? Je narobe, če želi to s kom deliti? Vsak dan posebej?

Bi morala začeti pisati dnevnik in nehati druge moriti (pa čeprav le v mislih) s stvarmi, ki jih več kot očitno ne zanimajo?

Saj res... Koga pa briga, kaj počne, kako se počuti!? Koga briga, česa se je domislila včeraj in kaj namerava storiti jutri?! Kdo pa je, da bi moralo to kogarkoli zanimati?!

Je čisto običajno, nezanimivo, dolgočasno dekle, ki počne, kar mora dekle njene starosti početi.

Je tu še kaj za vedeti?

Koga pa briga!!

Važno, da ima mene, ki jo ljubim in ji stojim ob strani ne glede na vse.

Za vas me pa briga!!